23.11.2018 Strokovni posvet o divjih opraševalcih

Pestrost opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane

11:00 Otvoritev, NIB

  • izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo
  • doc. dr. Meta Virant Doberlet, vodja Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov NIB
  • Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

11:10 Predstavitev rezultatov projekta Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja

doc. dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo

  • Janez Prešern, Kmetijski inštitut Slovenije
  • Metka Pislak Ocepek, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

Pomen opraševanja in pestrosti opraševalcev: Vrednost za naravo je neprecenljiva. Ni odvisna samo količina ampak tudi kakovost pridelka. Na oprašenih se razvijejo lepši in bolj obstojni plodovi. Hrana pridelana z opraševanjem je ključen vir nekaterih vitaminov. Potrebe po opraševanju naraščajo. Pomembna je pestrost opraševalcev.

Pestrost opraševalcev v sadovnjakih v Sloveniji: Več kot 500 vrst divjih čebel, 35 vrst čmrljev, samotarke, muhe metulji osice; učinek opraševanja je za 2x večji pri divjih opraševalcih kot pri medonosnih čebelah. Čmrlji imajo sposobnost letenja v dežju, mrazu in vetru. So dejavni od jutra do poznega večera, so zelo hitri in stresejo cvet pri opraševanju. Čebela samotarka opravi delo 100 medonosnih čebel.

Kako izboljšati razmere za opraševalce? Pozornost pri škropljenju, saj so divji opraševalci dejavni tudi zgodaj zjutraj in pozno zvečer.

Zdravstveno stanje čmrljev – spregledan vidik pri obravnavi problematike čebeljih bolezni

Ali Slovenija lahko postane model trajnostnega upravljana pestrosti opraševalcev?

12:00 Razprava

12:30 Pogostitev »Dobrote iz slovenskega sadja«

Projekt Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« V4-1622 (1. 10. 2016 – 30. 9. 2018) sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz državnega proračuna. Vodja projekta: Nacionalni inštitut za biologijo. Parterji: Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma in Biotehniški center Naklo.