1.9.2018 KRANJSKA SIVKA NA POTI V BANGLADEŠ

KRANJSKA SIVKA NA POTI V BANGLADEŠ

1.9. 2018: Obisk večjih bangladeških čebelarjev, ki se profesionalno ukvarjajo s čebelarjenjem

Za uspeh projekta je potrebno zagotoviti nekaj čebeljih družin, ki so prisotne v Bangladešu in s katerimi prebivalci že sedaj čebelarijo. S tem namenom smo obiskali kraja Pubail in Gazipur.

Oba kraja spadata v okrožje Gazipura, 30 km oddaljeno od glavnega mesta Dhake.

To področje se imenuje tudi področje univerz, saj se v bližini nahaja večina Bangladeških univerz s pomožnimi kompleksi prestižnejših zgradb.

Samo čez cesto in za ograjo se odpre popolnoma drug svet, svet preprostih ljudi, svet revščine, svet blatnih in preluknjanih cest…

Bangladeš ne pozna veliko profesionalnih čebelarjev, zato smo imeli veliko srečo in čast spoznati dva njihova predstavnika.

Prvi je živel v kraju Pubail in sam čebelaril z več kot 100 premičnimi nakladnimi panji. Obiskali smo ga v času mirovanja in hranjenja čebel s sladkorno raztopino, saj v bližini ni bilo aktivnega cvetenja.

Čebele so bile mirne, še vedno prisotne na 8 – 10 satih in z nekaj zalege, a brez cvetnega prahu.

Čebelar je pripravljal vse potrebno na prvo pašo, ki jo pričakuje konec oktobra, začenši z gorčico in nato premikom na liči.

Panji so bili lepo pripravljeni, a pokriti s plastično folijo. Tudi za napajališče je bilo poskrbljeno.

Čebelar je povedal, da čebelari že okoli 40 let in se veseli novih možnosti in tehnologij, ki jih prinaša projekt s SČA.

Pospremil nas je do sosednjega čebelarja, ki je bil oddaljen slabih 10 km.

Čebelje družine so bile postavljene v lep, gozdnat življenjski prostor, obdane z akacijo, ličijem, palmami in riževimi polji, kar pa v tem obdobju ne prinaša paše za čebele.

Tudi ta čebelar je družine pripravil na mirovanje in jih hranil s sladkorno raztopino. Opazili smo panje pokrite z naravnim materialom iz žaklovine. Oba čebelarja sta pred leti sodelovala v projektu čebelarjenja z Inštitutom za agrikulturo ter prejela primer popolnoma plastičnega panja, ki sta ga s ponosom pokazala. Po pogovoru o dobrem počutju živali in vplivu plastike na to smo skupaj ugotovili morebitno razlog za slabši donos čebelje družine živeče v plastičnem domu.

 

Oba čebelarja sta bila pripravljena prodati del čebeljih družin za namen uspeha pilotnega projekta, saj se veselita novosti, ki jih le ta obeta.

Po uspešno opravljenih pregledih čebelnjakov smo ugotovili, da so večja tegoba kot paraziti, virusi in bakterije, prav napadalni azijski sršeni (Vespa mandarinia) ter velike mravlje, ki napadajo panje.

 

Sledil je še ogled možnih lokacij za vzrejo matic, kosilo v prestižnem centru organizacije BRAC in dolga pot do Dhake. Dolga ne zaradi prevoženih kilometrov, ampak zaradi neverjetne gneče, ki je vztrajno prisotna več 10 kilometrov okoli glavnega mesta. Prav ta gneča zagotavlja učne ure potrpežljivosti, saj lahko premagovanje razdalje 30 km traja tudi več kot 4 ure.