Manuka – Kiwi Projekt (izmenjava znanja z Novo Zelandijo)

Na Novi Zelandiji se večina čebelarstva vrti okrog manuke. A kaj ta rastlina sploh je? Mānuka  (Leptospermum scoparium) je grmovnata rastlina, do 4 metre visoka, ki je avtohtona rastlina Nove Zelandije. Listi so podolgovati in koničasti ter zimzeleni. Cveti poleti, december, januar, februar cvetovi so beli z petimi venčnimi listi. Običajno je prva grmovnica, ki zrase na zaraščajočih se površinah. Kmetje jo zato obravnavajo kot plevel. Z manuko zaraščene površine kmetje  pogosto  škropijo z herbicidi, da preprečijo nadaljnje zaraščanje.

Nedolgo nazaj med manuke zardi svojega okusa ni bil cenjen in so ga čebelarji prodajali kot stranski produkt čebelarstva po izjemno nizkih cenah, les, ki je izjemno trd so uporabljali za raznorazne rezbarije in lesene izdelke, žagovino pa zaradi arom, ki jih sprošča ob gorenju, pa za prekajevanje mesa in rib.  Norija okrog  manuka medu se je začele, ko so leta 2008 določili spojino, ki je odgovorna za antibiotično delovanje  po odstranitvi vodikovega peroksida iz medu. Metilglioksal deluje tudi proti bakterijam, ki so odporne na večino antibiotikov, kot je na primer MRSA (na meticilin odporen Staphilococcus aureus) , povzročitelj bolnišničnih okužb). Zaradi visokih cen manukinega medu nekateri čebelarji zasajajo velike površine z to grmovnico, privedle pa so tudi do hitrega povečanja števila čebeljih družin in čebelarjev ter s tem povezanih problemov.