Kako nastane med

Uradna definicija medu iz Pravilnika o medu: Med je naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov žuželk, ki sesajo rastlinski sok na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju.

Le med čebel  je pravi med

Čebeljo hrano predstavljajo  med,  cvetni prah (pelod) in seveda voda. Cvetoče rastline in sadno drevje, pa tudi lipa in kostanj, čebele obdarujejo s cvetnim prahom in medičino (nektarjem).  Pelod  v košku pridno nosijo v panj. Temu lahko rečemo tudi obnožina.

Gozd čebelam predstavlja vir mane ali medene rose, ki jo izločajo listne uši, kaparji in škržati. Škržatov Sloveniji žal ni več že okoli 10 let.

Čebele spomladi, ko temperatura doseže okrog 120C, začnejo izletati iz panjev in si iskati prvo pašo.

V Sloveniji so prva paša cvetoča drevesa (na primorskem in v Prekmurju akacija), leska, vrba in prve cvetlice (zvončki, trobentice…), sledijo druge travniške cvetlice, kot je regrat, pa tudi sadno drevje. Za čebele je zelo pomembna divja češnja. Kasneje pa pašo nudi tudi lipa. Poleti je bogat vir hrane gozd, kjer cveti kostanj in medita smreka in hoja (jelka).

Človek čebele ni udomačil, se je pa naučil, kako za njih skrbeti, jih negovati, ter si za nagrado tudi postreči s sladkim medom.  V današnjih časih pa je potrošniku postalo tudi pomembno, kakšne vrste med bo kupil. Glede na različne vire paše delimo med na cvetlični oziroma nektarni ter na manin med.

Nektarni medovi:  cvetlični, akacijev, regratov, žajbljev, timijanov,….

Manini medovi: gozdni, smrekov, hojev,…

Postopek zorenja medu

Pašne čebele prinesejo nektar ali mano v panj in jo oddajo mladim čebelicam. Čebelice večkrat zaporedoma  iz medenega želodčka izbljuvajo kapljico medičine in jo nekaj sekund sušijo na koncu rilčka (to lahko traja 20 min, zgolj samo za eno kapljico!). S tem opravilom čebele med obogatijo z izločki svojih žlez.  Ko se medičina zgosti, jo varno pospravijo v satno celico. Tu med dozoreva tri do štiri dni. Ko vsebnost vode pade pod 20% (ponavadi 18%), čebele celico z medom zaprejo. Med je zrel in primeren za točenje, ko je pokrite vsaj 2/3 površine sata. Če med točimo prekmalu, bo vseboval preveč vode in bo s časoma v kozarcih zavrel (med se peni, ima vonj po kislem, vre iz kozarca).

Potem je na vrsti čebelar. Ta preveri, če so medišča polna in če je z rezultatom svojih delavk zadovoljen, lahko prične s točenjem. Družini tako najprej odvzame pokrite sate medu in jih prepelje v čisto sobo, opremljeno s tekočo vodo, pralno površino (ploščice) in čistim priborom. Najprej s posebnimi grabljicami ali nožkom odkrije voščene pokrovčke, nato pa tako odkrite sate položi v vrteče točilo. Med se zaradi centrifugalne sile izloči iz celic in teče v dno točila, iz tam pa iz pipe v že nastavljeno  posodo za med s cedilom. Med je potrebno precediti dvakrat, da ne vsebuje nobenih ostankov voska ali celo mrtvih čebel. Po dveh dneh (približno), se na vrhu medu nabere pena, ki jo vesten čebelar odstrani z žlico in nato se lahko začne točenje v kozarce.

Kozarce opremimo z nalepko, ki vsebuje podatke čebelarja, deklaracijo medu (vrsto medu) in sledljivo lot. številko. Med uporaben toliko časa dokler ustreza Pravilniku o medu. Mnogi imajo med za nepokvarljivo živilo.

Med je zelo pomembno in zdravo sladilo in hranilo. Poglejmo: navadni kuhinjski sladkor, saharoza, je sestavljen sladkor. Čebele pa sestavljene sladkorje s svojimi encimi razgradijo na enostavne, kot so fruktoza (sadni sladkor) in glukoza (grozdni sladkor), zato je lažje prebavljiv. Vsebuje tudi minerale (22 elementov), organske kisline, vitamine in beljakovine.

Kristalizacija medu

Kristalizacija medu je naraven pojav, ki se v medu zgodi prej ali slej.  Zaradi strjevanja je med ponekod imenujejo strd (Koroška). Nekatere vrste medov se hitreje strdijo kot druge (med oljne ogrščice, lipov med).

Kaj še ponuja čebelar

Kremni med:  nastane z mešanjem medov, ki hitro kristalizirajo. Največkrat je to med oljne orgrščice.

Med s cimetom: znano je, da ima med v kombinaciji s cimetom mnoge zdravilne učinke (zobobol, glavobol, varovanje srca in ožilja, znižuje holesterol, okužbe mehurja, čiščneje prabavil …)

Med s cvetnim prahom: tudi cvetni prah ima ogromno pozitivnih učinkov (težave s prostato, osteoporoza)

Ostale čebelje pridelke: matični mleček, cvetni prah, propolis, deviško satje, vosek, …