Varoja se hrani z maščobnim telesom čebele, ne s hemolimfo

Dr. Maja Smodiš Škerl, Kmetijski inštitut Slovenije

Prepričanje znanstvenikov do sedaj je veljalo, da se pršica Varroa destructor hrani s hemolimfo čebel. Ta trditev nikoli ni bila znanstveno potrjena, niti ni nihče podrobneje proučeval hranjenje varoj. Razlog je bil v zelo težkem opazovanju načinov, kako samica pršice dejansko vdre v telo čebele in s čim se hrani. Ta izziv so si pod vodstvom dr. Denisa van Engelsdorpa, predstojnika Oddelka za entomologijo  Univerze v Marylandu College Park, ZDA, postavili doktorski študent Samuel D. Ramsey s sodelavci, dr. Ronald Ochoa in dr. Gary Bauchan s sodelavci s Kmetijskega raziskovalnega servisa, USDA v Marylandu, dr. Allen Cohen z Oddelka za entomologijo in patologijo rastlin, Univerza zvezne države Severne Karoline, in dr. Jamie D. Ellis z Oddelka za entomologijo in nematologijo, Univerza v Floridi, ZDA.

Parazitska pršica V. destructor je najpomembnejši samostojni dejavnik, ki povzroča velike izgube čebeljih družin po svetu. Načini zatiranja tega škodljivca so zelo raznoliki in niso vedno uspešni. Varoj do danes ni mogoče kar tako iztrebiti in obenem ohraniti obstoj čebeljih družin v istem obsegu. Kjer so čebel, so tako rekoč tudi varoje. Razen izjemoma. V Avstraliji in na otokih JV Indijskega Oceana (Komorski in Sejšelski otoki).

Kjer varoja parazitira čebele, je s svojim gostiteljem zelo tesno povezana in nanj tudi najbolje prilagojena. Ramsey je v svojih ugotovitvah v doktorski disertaciji zapisal, da se varoja ne hrani primarno s hemolimfo, temveč v veliki meri poškoduje svojega gostitelja s hranjenjem gostiteljevega maščobnega telesa. To je tako kot bi se na človeški trebuh prisesala ogromna pršica, velika okrog 17 cm, in sesala naša jetra, medtem ko bi mi hodili v službo in opravljali različna dela. Maščobno tkivo pri čebeli predstavlja enega najpomembnejših organov, kjer potekajo procesi pravilnega delovanja imunskega sistema telesa, razstrupljanje pesticidov, shranjevanje in mobilizacija hranljivih snovi, omogoča prezimitev in opravlja še številne druge pomembne funkcije pri zdravih odraslih čebelah in razvojnih oblikah.

V seriji poskusov so raziskovalci ugotavljali najljubšo točko varoje na čebelah, preverjali, katero tkivo so varoje sesale in določali, katero tkivo  gostitelja je najbolj pomembno za preživetje in razmnoževanje varoj. Ugotovili so, da varoja naredi rano v medsegmentno membrano spodnjega trebušnega okrova, kjer je neposreden dostop do maščobnega telesa čebele. Varoje so v laboratorijskih pogojih krmili z maščobnim telesom čebele, s hemolimfo in s kombinacijami v razmerju maščobno telo: hemolimfa (1:3; 1:1; 3:1) in dodali skupino, kjer varoje niso dobivale hrane. Rezultati so pokazali, da so varoje prej odmrle zaradi hranjenja s hemolimfo, enako je pokazala skupina s stradajočimi varojami. Najdlje so preživele varoje, ki so dobivale maščobno telo.

S temi spoznanji, ki so sedaj znanstveno dokazana, smo postavljeni pred dejstvo, da se naše razmišljanje temeljito spremeni, kadar presojamo vplive napadenosti z varojami na zdravstveno stanje čebeljih družin. Tovrstne raziskave so zelo pomembne za razvoj trajnostnih praks v čebelarstvu.

Ramsey S.D. in sod., Varroa destructor feeds primarily on honey bee fat body tissue not hemolymph. V: DE GRAAF, D.C. (ur.), PAXTON, Robert J. (ur.). EurBee 8. 8th Congress of Apidology,18-20 September 2018, Ghent, Belgium : Program & Abstract book, Eurbee8, 8th Congress of Apidology, 18-20 september 2018, Ghent University. 2018, str. 140.