Zvonka Bricman
Zvonka Bricman je po izobrazbi diplomirana biologinja. Že od otroštva je spremljala dedka, ki mu je delo s čebelami predstavljalo nenehno veselje in radost. Tako je sčasoma vzljubila to delo in se odločila za študij biologije, kjer je na temo čebelarstva diplomirala pod mentorstvom prof. dr. Janka Božiča. Čebelari z desetimi čebeljimi družinami. Vsako leto čebelarjenja ji predstavlja nov izziv, saj vsakoletno spreminjanje narave močno vpliva na razvoj in preživetje čebel. Ima opravljen tečaj za čebelarje začetnike in izkušnje na pedagoškem področju kot profesorica biologije in kemije ter izvajalka laboratorijskih vaj.
Aleš Peček
Aleš Peček čebelari od leta 2003, ko je kupil svoje prve čebelje družine. Udeleževal se je številnih izobraževanj pod okriljem ČZS, pridobil pa je tudi NPK za čebelarja. Z znanjem in izkušnjami se je povečeval obseg njegovega čebelarstva in tako zadnja leta čebelari s približno dvestotimi čebeljimi družinami. Večinoma čebelari na območjih, kjer čebele nabirajo kakovosten gozdni med in je vključen v sistem blagovne znamke SMGO. Je predsednik Čebelarskega društva Krim, redno sodeluje z osnovnimi šolami in vrtci v okviru naravoslovnih dni, tradicionalnega slovenskega zajtrka ter ostalih podobnih priložnostih kjer mladim predava o pomenu čebelarstva ter med njimi širi zavedanje o pomenu čistosti in raznolikosti naravnega okolja. Na 42. dnevih čebelarstva je sodeloval kot predavatelj s predavanjem z naslovom Nadzor čebelarja nad varojo skozi leto.
Dominik Jelenc
Dominik Jelenc je intenzivno začel čebelariti pred sedmimi leti, ko je od očeta prevzel čebelarstvo. Na začetku je čebelaril s štiridesetimi družinami pretežno s švicarskim sistemom čebelarjenja. Postopno je prešel na AŽ 11+3 panjski sistem ter povečal število čebeljih družin. Aktivno jih prevaža tudi v kontejnerskem sistemu po 16 družin. Panje in ostalo leseno čebelarsko opremo si izdeluje sam. Veliko časa namenja raziskovanju ter inovacijam na področju čebelarstva. Po izobrazbi je diplomirani biolog. Trenutno končuje magistrski študij biološko izobraževanje na BF, s katerim bo pridobil ustrezne kompetence za poučevanje biologije na osnovnih in srednjih šolah.
Franc Podrižnik
Franc Podrižnik je pričel s čebelarjenjem leta 1999. Je predsednik Čebelarskega društva Kokarje, pobudnik za ustanovitev čebelarskega krožka na OŠ Nazarje in aktivno sodeluje v Čebelarski zvezi zgornjesavinjsko-šaleškega območja kot član upravnega odbora in podpredsednik ter koordinator izobraževanj. Pri delu s čebelami ga ne vodi samo ekonomski interes, ampak tudi užitek pri delu s čebelami in želja po čim boljšem poznavanju njihovega življenja. Čebelari z različnimi vrstami listovnih in nakladnih panjev in ima med 40 in 60 čebeljih družin. Svoje čebelarsko znanje nenehno izpopolnjuje in je tekom izobraževanj pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo za čebelarja, certifikat za senzoričnega preskuševalca medu in licenco za inštruktorja Slovenske čebelarske akademije. Sodeluje s ČZS kot predavatelj, terenski svetovalec in član raznih strokovnih komisij. Leta 2013 je za vsak mesec napisal in objavil mesečne nasvete za čebelarje v reviji Slovenski čebelar.
Gorazd Trušnovec
Gorazd Trušnovec ie diplomirani inženir arhitekture in publicist, ki se s čebelarstvom ukvarja od leta 2010 in na tem področju deluje v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja znanja o specifikah čebelarjenja v mestih je s somišljeniki leta 2014 ustanovil društvo Urbani čebelar. Deluje kot mentor čebelarskega krožka, zasebni inštruktor in predavatelj (tudi na mednarodnem področju). Od leta 2016 ima priznan certifikat NPK čebelar in od leta 2020 licenco inštruktorja SČA. Za svoj mestni med je prejel več nagrad, tudi najvišjih, na referenčnih ocenjevanjih. Na področju urbanega čebelarjenja sodeluje s številnimi podjetji in institucijami ter je vključen v več mednarodnih čebelarskih razvojnih projektov.
Ivo Bider
Ivo Bider se je s čebelarjenjem pričel ukvarjati pred šestimi leti, ko se je odločil nadaljevati družinsko tradicijo starega očeta. Čebelariti je začel s štirimi družinami in v tem času prešel na trideset družin v čebelnjaku in deset v manjši prevozni enoti. Čebelari z AŽ 10 in AŽ 11+3 panjskimi sistemi. Ljubiteljsko skozi leto skrbi tudi za kakšno čmrljo družino. Po izobrazbi je organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu. Tekom čebelarske poti, izobraževanj in študija je pridobil NPK za čebelarja ter certifikat s področja izvajanja apiterapije.
Janez Žvab
Čebelarstvo je del njegovega življenja že dobrih dvajset let. Ima opravljeno NPK za čebelarja in številne čebelarske tečaje. Deloval je kot čebelarski preglednik, predsednik čebelarskega društva ter degustator medu. Skozi leta je veliko potoval in se srečeval s čebelarji in njihovim delom po svetu. S čebelarsko prakso z AŽ panji in kasneje LR panji je nadgrajeval znanje in si pridobil mnogo praktičnih izkušenj. Pri delu s starejšimi čebelarji in čebelarji začetniki pa je tudi pridobil številna pedagoška znanja in izkušnje. Zgleduje se po ekološkem čebelarjenju s poudarkom na naravi prijazen celostni pristop. Zadnje čase vse več pozornosti posveča apiterapiji, kjer uporablja tudi nove tehnologije.
Matevž Jurše
Matevž Jurše je po izobrazbi lesarski tehnik in profesor razrednega pouka. Ker je po osnovni izobrazbi tehnik, si panje izdeluje sam. Zanima ga eksperimentiranje, preučevanje in raziskovanje različnih tehnologij v čebelarstvu. Skozi svojo čebelarsko kariero je preizkusil različne panjske sisteme in pri tem ugotavljal prednosti in slabosti vsakega izmed njih. Čebelari na treh lokacijah, vsako leto čebele tudi seli. Aktiven je tudi v lokalnem čebelarskem društvu. Organiziral je splošno predavanje o čebelah ter čebeljih produktih z degustacijo medu.
Matic Fendre
Matic Fendre se je začel s čebelami ukvarjati leta 2012. Je ekološki čebelar, ki čebelari na območju Kozjanskega parka z okoli 50 panji, ki so na prevozni enoti. Ukvarja se s pridobivanjem medu, cvetnega prahu izkopanca, propolisa in voska. Po izobrazbi je zdravstveni tehnik. Na področju čebelarstva je tekom izobraževanj opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo za čebelarja, pridobil licenco za čebelarskega inštruktorja SČA in licenco za apiterapevta.
Matjaž Levičar
Matjaž Levičar je poklicni čebelar, ki čebelari na ekološki način z 240 čebeljimi družinami. Ima večletne izkušnje s čebelarjenjem v JV Aziji, kjer se je učil tudi mlečkarjenja ter prevažanja čebel na paše. Je poznavalec bolezni in parazitov čebel v tropskih in subtropskih predelih sveta. V sodelovanju z organizacijo Sustainable Cambodia je bil prostovoljni vodja oddelka za razvoj kmetijstva in čebelarstva, kjer je vodil projekte na področju kmetijstva in čebelarstva, pripravljal in predstavljal projekte investitorjem ter izvajal izobraževanja na področju čebelarstva. Sodeloval je pri pripravi ustanovne listine, ustanovitvi in izobraževalnih projektih Čebelarske zveze Kambodže. Leta 2013 je prejel naziv mednarodni čebelarski inštruktor, ki mu ga je podelila Čebelarska zveza Kambodže. Je član delovne skupine za čebelarstvo na MKGP, član upravnega odbora Slovenskega združenja poklicnih čebelarjev, tržno usmerjen čebelar ČZS in član upravnega odbora Združenja ekoloških čebelarjev.
Matteo Lupi
Matteo Lupi čebelari v Sloveniji in Italiji že skoraj 40 let. Izkušnje ima s čebelarjenjem z italijansko čebelo (Apis mellifera ligustica) in kranjsko sivko (Apis mellifera carnica). Diplomiral je na področju gradbeništva in okoljskega inženirstva na Univerzi v Firencah. Je strokovnjak v zadružnih čebelarskih združenjih na področju HACCP, varnosti na delovnem mestu ter na področju projektov za oceno tveganj. Na podlagi svojih inženirskih študij o vplivih na okolje je bil vključen v nekatere programe za razvoj podeželja za kmetijska podjetja. Ima interdisciplinarno znanje na področjih internetnih tehnologij in poznavanju standardov EU.
Mitja Smrdel
Mitja Smrdel je rojen leta 1978 v Kranju, čebelariti je začel leta 2013. Njegov namen je bil, da ima doma tri čebelje družine in pridela kakšen kilogram medu za dom, vendar do tega nikoli ni prišlo. Najprej je imel dve, potem štiri družine in na tovrsten način je prišel do trenutnega števila čebeljih družin, ki znaša štiristo. Čebelariti je začel z nakladnimi panji, vendar danes večinoma čebelari z AŽ panji, ima pa tudi nakladne panje, ki jih uporablja predvsem za smukanje cvetnega prahu. Ukvarja se še s pridelavo medu ter vzrejo družin in matic. Ima pet stalnih stojišč ter štiri prevozne enote. Ima NPK za čebelarja, pridobil je licenco za preizkuševalca medu, postal čebelarski inštruktor na SČA in uspešno zaključil mojstrski izpit za čebelarja. Trenutno sodeluje pri projektu Razvoj čebelarstva v Gani kot vodja tehnične ekipe, predava pa tudi za SČA in po čebelarskih društvih v Sloveniji.
Stane Hudej
Stane Hudej ima veliko veselje do dela s čebelami. Rodil se je na kmetiji in je že od majhnega opazoval svojega starega očeta pri delu s čebelami. Po smrti starega očeta mu pri rosnih sedmih letih še niso zaupali dela s čebelami, tako so čebele zapustile njihovo kmetijo. Kot desetletnik je kupil svojo prvo čebeljo družino in čebelaril do šolanja v srednji šoli. Kasneje je zaradi oddaljenosti od doma že drugič ostal brez čebel. Od leta 2011 naprej ima naseljene tri čebelnjake, kjer uspešno čebelari. S področja čebelarstva ima opravljen tečaj za čebelarja začetnika ter številna izobraževanja s področja čebelarstva. Je univerzitetni diplomirani ekonomist in diplomirani inženir elektrotehnike.
Tomaž Oštir
Tomaž Oštir je po izobrazbi univerzitetni diplomirani organizator dela, čebele pa ga spremljajo že od otroštva. Od leta 2005 je profesionalni čebelar, ki čebelari z od sto do dvesto čebeljimi družinami. Ukvarja se s pridobivanjem matičnega mlečka in vzrejo matic za lastne potrebe. Zimo preživlja v Kambodži, kjer je vrsto let vodja projekta Bee to bee, sodeluje kot mentor na Slovenski čebelarski šoli v Kambodži in je soustanovitelj Čebelarske zveze Kambodža, v okviru katere pripravlja in izvaja številna predavanja. Ima opravljeno NPK čebelar, udeležil se je tečaja vzreje matic, je mednarodni čebelarski inštruktor Čebelarske zveze Kambodže in čebelarski inštruktor Slovenske čebelarske akademije. Je avtor številnih člankov, objavljenih v revijah Bee World, Pčelarski žurnal, Srpski Pčelar in soavtor knjige Manj znane vrste čmrljev v Sloveniji. Ukvarja se tudi z ljubiteljsko čebelarsko fotografijo, preučevanjem medonosnih rastlin in čebel samotark v JV Aziji in sonaravnim gojenjem čmrljev.
Vianney Karina Vargas Mendoza de Hudej
Vianney Karina Vargas Mendoza de Hudej prihaja iz Južne Amerike, natančneje Peruja. Tam je živela na Altiplanu. V Sloveniji živi že štirinajst let. Nad Slovenijo je navdušena predvsem zaradi biodiverzitete. Študirala je na višji strokovni špli za hortikulturo, smer krajinsko vrtnarstvo. Njena diplomska naloga je povezana z medovitimi rastlinami.
William J. Blomstedt
William Blomstedt je Američan, ki živi v Sloveniji od leta 2015. Delal je kot čebelar in vzrejevalec čebeljih matic v ZDA, Avstraliji, Čilu in na Havajih. Prvič je prišel v Slovenijo leta 2010 v okviru projekta Fulbright Scholarship za področje raziskovanja čebel. Ima številne objave v reviji American Bee Journal in je avtor knjige Foragaing Afar. Knjiga ponazarja njegove izkušnje s potovanj v številne različne države po svetu, od zelenih pašnikov na Novi Zelandiji do starodavnih templjev na Tajskem. Zgodbe prikazujejo, na kakšen način čebelarji po vsem svetu živijo in opravljajo svoje delo.
