Štefan Šemen
PREDSEDNIK ČEBELARSKE ZVEZE DRUŠTEV POMURJA (ČZDP), PREDSEDNIK ČEBELARSKEGA DRUŠTVA BELTINCI
Spletna stran je v pripravi.
Stopnja: Level 2
Dominika Koritnik Trepel
Dominika Koritnik Trepel je univerzitetna diplomirana teologinja, dolgoletna turistična vodnica z nacionalno licenco, licencirana muzejska vodnica, vodnica interpretatorka z licenco pri Interpret Europe, vodnica po UNESCO biosfernem območju Kras in porečje Reke – Park Škocjanske jame ter inštruktorica na področju apiturizma pri SČA. Njen avtorski projekt je izobraževanje za čebelarsko-turističnega vodnika, ki je nastal kot plod sodelovanja med Klubom profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije in ČZS. Ima status gostujoče predavateljice Apiturizma kot inovativne veje turizma na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana in je komentorica diplomskih del na višjem študiju, smer gostinstvo in turizem. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, v Čebelarskem muzeju v Radovljici in v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, opravlja pedagoško delo in po muzejih vodi različne starostne skupine. Predava v okviru mednarodnega projekta BeePathNet, povabil turistično-informacijskih centrov in lokalnih akcijskih skupin doma in v tujini. V skupnosti Čebelja pot v Ljubljani, ki je pod okriljem Mestne občine Ljubljana, aktivno sodeluje s čebelarskimi društvi na tem področju, pri izvedbi samega projekta in turističnem vodenju. Je pobudnica in organizatorka udeležb turističnih vodnikov na praznovanjih ob svetovnem dnevu čebel, redno pa organizira tudi vodenja po čebeljih poteh ob dnevu turističnih vodnikov, kjer poskrbi tudi za oglede, ki so prilagojeni osebam s posebnimi potrebami. Celoten življenjepis je dostopen na: https://www.professional-touristguides.com/2017/10/16/dominika-koritnik-trepel/ .
Tanja Arih Korošec
Koordinatorka delovne skupine za apiturizem: APIMONDIA
Tanja Arih Korošec je direktorica družinskega podjetja Aritours s skoraj 30 letno tradicijo. Aritours je največji organizator romanj v Sloveniji. V letu 2006 je Tanja na pobudo in v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije začela razvijati čebelarski oz. t.i. apiturizem. Ustanovila je blagovno znamko ApiRoutes, ki je namenjena promociji in trženju potovanj v Slovenijo in ostale zelene destinacije s poudarkom na lokalnih, pristnih in edinstvenih t.i. 5* doživetjih, kjer se prepletajo čebelarstvo, skrb za dobro počutje in potovanje. Pri kreiranju potovanj v ospredje postavlja človeka, njegove potrebe, skrb za zdravje in dobro počutje, preko odgovornih potovanj osvešča o pomenu ohranjanja čebel, narave in iz človeka izvablja najboljše. Izvaja številne profesionalne izobraževalne programe s poudarkom na apiturizmu, api wellbeingu, trajnostnem turizmu, trendih v turizmu; kot predavateljica sodeluje na številnih mednarodnih konferencah.
Kot koordinatorka delovne skupine za apiturizem na svetovni ravni je pri Apimondiji, mednarodni čebelarski organizaciji, prevzela izziv in odgovornost, da prenaša svoje znanje in uspešen slovenski model apiturizma v druge destinacije po svetu, da vzpodbuja, povezuje, usklajuje in vodi dejavnosti s področja apiturizma in apiwellbeing-a. Pred kratkim je sprejela nov izziv kot direktorica lokalne turistične organizacije v svojem idiličnem domačem kraju Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Njena vizija je razviti destinacijo kot vzorčni primer butične podeželske destinacije z urbanimi vibracijami, kjer je v ospredju lokalni človek in okus lokalne hrane, kulture ter tradicije.
Mitja Smrdel
Mitja Smrdel je rojen leta 1978 v Kranju, čebelariti je začel leta 2013. Njegov namen je bil, da ima doma tri čebelje družine in pridela kakšen kilogram medu za dom, vendar do tega nikoli ni prišlo. Najprej je imel dve, potem štiri družine in na tovrsten način je prišel do trenutnega števila čebeljih družin, ki znaša štiristo in sedaj s s čebelarstvom ukvarja profesionalno. Čebelariti je začel z nakladnimi panji, danes pa čebelari z AŽ panji. Ukvarja se s pridelavo medu, smukanjem cvetnega prahu ter vzrejo družin in matic. Ima pet stalnih stojišč ter štiri prevozne enote. Ima NPK za čebelarja, pridobil je licenco za preizkuševalca medu, postal čebelarski inštruktor na SČA. Je tudi čebelarski mojster in predsednik Kluba čebelarskih mojstrov Slovenije. Sodeloval je pri projektu Razvoj čebelarstva v Gani kot vodja tehnične ekipe, predava pa tudi za SČA in po čebelarskih društvih v Sloveniji.
Blaž Ambrožič
Blaž Ambrožič, rojen leta 1979 v Kranju je po izobrazbi dipl. inž. gozdarstva.
Čebelarjenje je bilo na njegovi domačiji prisotno že v preteklosti, o tem pričata kar dva čebelnjaka.
Leta 2000 je priletel roj čebel v enega od odprtih panjev, ki ga je s panjem vred dostavil čebelarju Mihu Rozmanu. On je družino oskrbel in mu jo na to s še dvema družinam podaril za rojstni dan. Tako se je njegovo čebelarjenje začelo. Kmalu je ugotovil, da brez dodatnega znanja ne bo uspešnega čebelarjenj, zato je eno leto obiskoval predavanja šole Antona Janše v Lukovici in vsa društvena predavanja. Tako je s pridobljenim znanjem in pa s nesebično pomočjo mentorja, uspešno povečeval svoje čebelarstvo. Za lastne potrebe je začel vzgajat tudi matice in se preizkusil tudi v nakladnem čebelarjenju. Podedovani čebelnjak je kmalu postal premajhen in ker se je pojavila tudi potreba po varnem prikazovanju dela s čebelami za turiste, sta skupaj z ženo Danijelo v letu 2011 postavila novi čebelnjak za trideset AŽ panjev s dodatnim prostorom za varen ogled dela s čebelami. Štiri leta od ustanovitve je bil predsednik sekcije za čebelarski turizem na ČZS in tudi certificirani ponudnik čebelarskega turizma z oceno s tremi čebelami. Sedaj skupaj z ženo Danijelo čebelarita z okoli 120 čebeljih družin. Poleg tega, pa imata tudi dve prevozni enoti za prevoz čebel na pašo. Aktivno je vključen v sistem napovedovanja medenja in skrbi za dve lokaciji s panji, opremljenimi s ČZS tehtnicami na Mežakli in Jelovici. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi časopisnimi in televizijskimi mediji, kjer je predstavljal in promoviral slovensko čebelarstvo in čebelarski turizem. Skupaj z ženo Danijelo vodita čebelarski krožek, poleg tega pa izvajata delavnice za tuje čebelarje preko interneta s praktičnimi prikazi v lastnem čebelarstvu.
Mateja Ratiznojnik, dr. vet. med. (NVI VF UL)
Mateja Ratiznojnik je zaključila študij veterinarske medicine v Ljubljani ter se leta 2017 zaposlila na delovnem mestu veterinar za zdravstveno varstvo čebel na NVI, ki deluje pod okriljem VF v Ljubljani. Deluje na območju pomurske regije in prvenstveno pokriva delo z lokalnimi čebelarji in njihovimi čebeljimi družinami. Njene naloge so predvsem spremljanje zdravstvenega stanja čebel, izvajanje kliničnih pregledov in ugotavljanje povzročiteljev čebeljih bolezni, izobraževanje s področja zdravstvenega varstva čebel, zdravljenje in pomoč pri uporabi zdravil. Rada izvaja različne raziskovalne in razvojne projekte s področja čebeljih bolezni in njihovih škodljivcev ter njihove izsledke deli s čebelarji. Trenutno skrbi za manjši čebelnjak, ki je lociran na NVI enota Murska Sobota in služi za izvedbo izobraževanj ter v raziskovalne namene.
mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. (NVI VF UL)
Po končanem študiju na Veterinarski fakulteti se je leta 1992 zaposlila v Veterinarski bolnici Maribor, kjer je delala v ambulanti in kot terenski veterinar. Kasneje je bila premeščena na Veterinarski zavod Slovenije, kjer je bila zaposlena do njegove ukinitve. Od takrat naprej pa je na NVI VF Univerze v Ljubljani. V letu 2002 je pridobila naziv magistrica znanosti s področja veterinarske medicine – zdravstvenega varstva, biologije in patologije čebel, v letu 2020 pa licenco za čebelarskega inštruktorja II SČA. Na UL VF NVI enota Maribor opravlja delo veterinarke za zdravstveno varstvo čebel na področju podravske in koroške regije, ki štejeta okoli 1.800 čebelarjev z 28.000 čebeljimi družinami. Naloge veterinarke za zdravstveno varstvo čebel so spremljanje zdravstvenega stanja čebeljih družin, izvajanje kliničnih pregledov, terenskih diagnostičnih preiskav čebel, zalege in drobirja na povzročitelje bolezni, odvzem vzorcev na terenu, izdaja zdravil za zdravljenje čebel, izobraževanje čebelarjev, sodelovanje pri raziskovalnih nalogah ter drugo. S čebelami se ukvarja tudi v svojem prostem času, tako lahko svoje strokovno znanje še nadgradi s praktičnimi izkušnjami in ga med čebelarje deli s svetovanjem, saj sta zdravstveno varstvo čebel in tehnologija čebelarjenja tesno prepletena.