Dominika Koritnik Trepel
Dominika Koritnik Trepel je univerzitetna diplomirana teologinja, dolgoletna turistična vodnica z nacionalno licenco, licencirana muzejska vodnica, vodnica interpretatorka z licenco pri Interpret Europe, vodnica po UNESCO biosfernem območju Kras in porečje Reke – Park Škocjanske jame ter inštruktorica na področju apiturizma pri SČA. Njen avtorski projekt je izobraževanje za čebelarsko-turističnega vodnika, ki je nastal kot plod sodelovanja med Klubom profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije in ČZS. Ima status gostujoče predavateljice Apiturizma kot inovativne veje turizma na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana in je komentorica diplomskih del na višjem študiju, smer gostinstvo in turizem. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, v Čebelarskem muzeju v Radovljici in v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, opravlja pedagoško delo in po muzejih vodi različne starostne skupine. Predava v okviru mednarodnega projekta BeePathNet, povabil turistično-informacijskih centrov in lokalnih akcijskih skupin doma in v tujini. V skupnosti Čebelja pot v Ljubljani, ki je pod okriljem Mestne občine Ljubljana, aktivno sodeluje s čebelarskimi društvi na tem področju, pri izvedbi samega projekta in turističnem vodenju. Je pobudnica in organizatorka udeležb turističnih vodnikov na praznovanjih ob svetovnem dnevu čebel, redno pa organizira tudi vodenja po čebeljih poteh ob dnevu turističnih vodnikov, kjer poskrbi tudi za oglede, ki so prilagojeni osebam s posebnimi potrebami. Celoten življenjepis je dostopen na: https://www.professional-touristguides.com/2017/10/16/dominika-koritnik-trepel/ .
Tanja Arih Korošec
Koordinatorka delovne skupine za apiturizem: APIMONDIA
Tanja Arih Korošec je direktorica družinskega podjetja Aritours s skoraj 30 letno tradicijo. Aritours je največji organizator romanj v Sloveniji. V letu 2006 je Tanja na pobudo in v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije začela razvijati čebelarski oz. t.i. apiturizem. Ustanovila je blagovno znamko ApiRoutes, ki je namenjena promociji in trženju potovanj v Slovenijo in ostale zelene destinacije s poudarkom na lokalnih, pristnih in edinstvenih t.i. 5* doživetjih, kjer se prepletajo čebelarstvo, skrb za dobro počutje in potovanje. Pri kreiranju potovanj v ospredje postavlja človeka, njegove potrebe, skrb za zdravje in dobro počutje, preko odgovornih potovanj osvešča o pomenu ohranjanja čebel, narave in iz človeka izvablja najboljše. Izvaja številne profesionalne izobraževalne programe s poudarkom na apiturizmu, api wellbeingu, trajnostnem turizmu, trendih v turizmu; kot predavateljica sodeluje na številnih mednarodnih konferencah.
Kot koordinatorka delovne skupine za apiturizem na svetovni ravni je pri Apimondiji, mednarodni čebelarski organizaciji, prevzela izziv in odgovornost, da prenaša svoje znanje in uspešen slovenski model apiturizma v druge destinacije po svetu, da vzpodbuja, povezuje, usklajuje in vodi dejavnosti s področja apiturizma in apiwellbeing-a. Pred kratkim je sprejela nov izziv kot direktorica lokalne turistične organizacije v svojem idiličnem domačem kraju Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Njena vizija je razviti destinacijo kot vzorčni primer butične podeželske destinacije z urbanimi vibracijami, kjer je v ospredju lokalni človek in okus lokalne hrane, kulture ter tradicije.
Simon Golob (ČZS)
Simon Golob je svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja v okviru JSSČ na ČZS, izvajalec čebelarskih usposabljanj in avtor člankov s čebelarskega področja. S čebelami se je srečal že zgodaj, v domačem čebelarstvu s skoraj 70-letno tradicijo. Je diplomirani inženir kmetijstva – zootehnike (UN). Študij je zaključil z diplomsko nalogo na temo vpliva dodajanja organskih kislin v panj na pridobivanje propolisa. Z raziskovalnim delom je nadaljeval na ČZS, kjer med drugim sodeluje pri raziskavah na področju pridobivanja čebeljega strupa, tehnologije čebelarjenja ter preizkušanju in uveljavljanju sodobnih tehnologij v proces čebelarjenja.
Tomaž Samec (ČZS)
Tomaž Samec je od leta 2008 zaposlen na ČZS kot svetovalec za zagotavljanje varne hrane. Sodeluje pri načrtovanju in izvajanju programa s področja zagotavljanja kakovostne in varne hrane, pri prenosu znanstvenih izsledkov v prakso, svetuje s področja kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov, sodeluje v raziskovalnih projektih in pri izvajanju analiz kakovosti čebeljih pridelkov. Pridobljeno ima nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar ter licenco za svetovalca v kmetijstvu in čebelarstvu. Je predavatelj o dobri čebelarski praksi in vzpostavitvi notranjega nadzora v čebelarstvu, tehnologiji pridelave propolisa, uporabi čebeljih pridelkov in pravilnega označevanja. Udeležuje se pedagoško-andragoških usposabljanj. Bibliografija je dosegljiva na https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20210324_115014_a126675555.html
Nataša Klemenčič Štrukelj (ČZS)
Nataša Klemenčič Štrukelj je univerzitetna diplomirana ekonomistka. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na ČZS je zaposlena od leta 2008, zadnjih osem let opravlja delo svetovalke specialistke za ekonomiko. Delo, ki ga opravlja, obsega svetovanje čebelarjem, izvajanje promocijskih aktivnosti ČZS in strokovnih predavanj s področja ekonomike, kot so: kako uspešno tržiti čebelje pridelke in izdelke, o zakonodaji, aktualnih razpisih in razvojnih strategijah v čebelarstvu. Vodi strokovne razprave, spremlja novosti s področja zakonodaje in je avtorica številnih člankov na temo trženja čebeljih pridelkov in izdelkov ter doseganja ekonomičnosti v čebelarstvu.
Tanja Magdič (ČZS)
Tanja Magdič, univerzitetna diplomirana komunikologinja s področja trženja in tržnega komuniciranja, je na ČZS zaposlena kot svetovalka specialistka za ekonomiko čebelarstva. Ima večletne izkušnje s področja svetovanja in projektnega vodenja, vodenja promocijskih aktivnosti, priprave izvedbenih, stroškovnih in vsebinskih nalog projekta, sodelovanja na mednarodnih konferencah, postavljanja ciljev in spremljanja rezultatov dela ter priprave poročil. Je avtorica številnih strokovnih prispevkov s področja trženja čebeljih pridelkov in strategije trženja ČZS. Veliko sodeluje s čebelarji, izvaja usposabljanja s področja trženja, zakonodaje, pridobivanja nepovratnih sredstev, izračunavanja lastne cene in svetuje čebelarjem, kar zahteva dobro poznavanje čebelarske stroke. Sodeluje z državnimi institucijami pri pripravi zakonskih podlag za čebelarje. Izkušnje ima tudi s področja priprave razpisne dokumentacije in vodenja EU projektov. V preteklih treh letih je vodila 3-letni EU projekt promocije medu iz shem višje kakovosti.
Damjana Grobelšek, dr. vet. med.
Damjana Grobelšek je doktorica veterinarske medicine, ki se je po končanem študiju zaposlila na VF Univerze v Ljubljani, na NVI kot strokovna sodelavka, veterinarka v laboratoriju za patologijo in TSE na inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele. Po zaključenem terenskem usposabljanju za veterinarja zdravstvenega varstva čebel je nekaj let opravljala delo veterinarja za čebele na delovnih območjih NVI Celje, Novo mesto in Ljubljana. Med leti 2013 in 2018 je bila aktivna v delovni skupini za čebele pri Strokovnem svetu NVI. Sodelovala je pri praktični izvedbi raziskovalnih nalog po Uredbi o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji. Je certificirana apiterapevtka, aktivna članica apiterapevtske sekcije v Zvezi čebelarskih društev Maribor in Slovenskega akademskega čebelarskega društva.
Jerica Vreček Šulgaj, dr.vet.med.
Jerica Vreček Šulgaj je po izobrazbi doktorica veterinarske medicine. Opravljala je delo veterinarja za zdravstveno varstvo čebel. Na terenu se je srečevala s pestro paleto zdravstvenih izzivov pri čebeljih družinah, največji poudarek je bil na posledicah, ki jih čebeljim družinam povzročata pršica varoja in bakterija Paenibacilus larvae, povzročitelj hude gnilobe čebelje zalege. V okviru delovnih obveznosti je skupaj s sodelavci pripravljala in izvajala teoretična izobraževanja ter praktične delavnice za čebelarje s področja zdravstvenega varstva čebel. V letu 2020 je pridobila naziv čebelarska inštruktorica II SČA, ki deluje v okviru KIS.
Mateja Ratiznojnik, dr. vet. med. (NVI VF UL)
Mateja Ratiznojnik je zaključila študij veterinarske medicine v Ljubljani ter se leta 2017 zaposlila na delovnem mestu veterinar za zdravstveno varstvo čebel na NVI, ki deluje pod okriljem VF v Ljubljani. Deluje na območju pomurske regije in prvenstveno pokriva delo z lokalnimi čebelarji in njihovimi čebeljimi družinami. Njene naloge so predvsem spremljanje zdravstvenega stanja čebel, izvajanje kliničnih pregledov in ugotavljanje povzročiteljev čebeljih bolezni, izobraževanje s področja zdravstvenega varstva čebel, zdravljenje in pomoč pri uporabi zdravil. Rada izvaja različne raziskovalne in razvojne projekte s področja čebeljih bolezni in njihovih škodljivcev ter njihove izsledke deli s čebelarji. Trenutno skrbi za manjši čebelnjak, ki je lociran na NVI enota Murska Sobota in služi za izvedbo izobraževanj ter v raziskovalne namene.
mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. (NVI VF UL)
Po končanem študiju na Veterinarski fakulteti se je leta 1992 zaposlila v Veterinarski bolnici Maribor, kjer je delala v ambulanti in kot terenski veterinar. Kasneje je bila premeščena na Veterinarski zavod Slovenije, kjer je bila zaposlena do njegove ukinitve. Od takrat naprej pa je na NVI VF Univerze v Ljubljani. V letu 2002 je pridobila naziv magistrica znanosti s področja veterinarske medicine – zdravstvenega varstva, biologije in patologije čebel, v letu 2020 pa licenco za čebelarskega inštruktorja II SČA. Na UL VF NVI enota Maribor opravlja delo veterinarke za zdravstveno varstvo čebel na področju podravske in koroške regije, ki štejeta okoli 1.800 čebelarjev z 28.000 čebeljimi družinami. Naloge veterinarke za zdravstveno varstvo čebel so spremljanje zdravstvenega stanja čebeljih družin, izvajanje kliničnih pregledov, terenskih diagnostičnih preiskav čebel, zalege in drobirja na povzročitelje bolezni, odvzem vzorcev na terenu, izdaja zdravil za zdravljenje čebel, izobraževanje čebelarjev, sodelovanje pri raziskovalnih nalogah ter drugo. S čebelami se ukvarja tudi v svojem prostem času, tako lahko svoje strokovno znanje še nadgradi s praktičnimi izkušnjami in ga med čebelarje deli s svetovanjem, saj sta zdravstveno varstvo čebel in tehnologija čebelarjenja tesno prepletena.
