dr. Nataša Lilek (ČZS)

članica Mednarodne komisije za med (IHC)

Predavateljica pri izobraževalnem programu: Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu

Dr. Nataša Lilek je od leta 2008 zaposlena na ČZS kot svetovalka za zagotavljanje varne hrane. Sodeluje pri načrtovanju in izvajanju programa s področja zagotavljanja kakovostne in varne hrane, pri prenosu znanstvenih izsledkov v prakso, svetuje s področja kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov, sodeluje v raziskovalnih projektih in pri izvajanju analiz kakovosti čebeljih pridelkov. Pridobljeno ima NPK čebelarka, licenco za svetovalko v kmetijstvu in čebelarstvu, licenco za senzorično preizkuševalko medu. Je članica Mednarodne komisije za med (IHC), predavateljica o dobri čebelarski praksi in vzpostavitvi notranjega nadzora v čebelarstvu, tehnologiji pridelave cvetnega prahu, uporabi čebeljih pridelkov, prepoznavanju in senzoričnih lastnosti medu ter pravilnem označevanju. Udeležuje se pedagoško-andragoških usposabljanj in aktivno sodeluje na strokovnih kongresih in senzoričnih ocenjevanjih medu doma in v tujini. Njena bibliografija je dosegljiva na https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20210317_093618_38389.html.

 

dr. Andreja Kandolf Borovšak (ČZS)

Članica Mednarodne komisije za med (IHC)

Predavateljica pri izobraževalnem programu: Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu

Dr. Andreja Kandolf Borovšak je svetovalka za zagotavljanje varne hrane na ČZS. Je doktorica bioznanosti s področja živilstva, naslov njene doktorske disertacije je Zagotavljanje pristnosti  medu s tehnologijo prestavljanja satja in krmljenja čebel. Sodelovala je na usposabljanju s področja pelodnih analiz na Biologische Institut v Švici, izvajala je poskuse na medonosnih čebelah na Oklahoma State University v ZDA, ima opravljeno NPK za čebelarko, strokovno izpopolnjevanje s področja vzreje čebeljih matic, tečaj za preglednike medu in preskuševalce medu na oddelku za živilstvo BF v Ljubljani, opravljen program za mentorja v čebelarstvu, pridobljeno licenco za svetovalca. Je članica mednarodne komisije za med (International Honey Commision). Aktivno se udeležuje mednarodnih čebelarskih kongresov kot so Apimondia, Balkan Beekeeping Congress, Symposium of honey Chania-Creta, Apimedica. Sodeluje pri organizaciji strokovnih razprav na temo kakovosti medu, biologije čebelje družine, produktivne odgovornosti čebelarja, v uredniškem odboru revije Slovenski čebelar in pri aplikativnih raziskavah v okviru Uredbe izvajanja programa s področja čebelarstva.

 

dr. Peter Kozmus (ČZS)

podpredsednik Apimondie, strokovni vodja Rejskega programa za kranjsko čebelo

Predavatelj pri izobraževalnem programu: Vzreja matic in selekcija

Dr. Peter Kozmus je čebelar, raziskovalec, od leta 2017 podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA, predsednik Sveta za čebelarstvo na MKGP ter soavtor številnih znanstvenih, strokovnih prispevkov s področja čebel, čmrljev in opraševanja.

Čebelari od 14. leta naprej in čebelarjenje mu veliko pomeni. Po diplomi s področja zoologije, ki jo je zaključil na BF v Ljubljani in zanjo prejel Prešernovo nagrado, se je leta 2003 kot raziskovalec zaposlil na NIB, na oddelku za entomologijo. V doktorski disertaciji, ki jo je objavil leta 2007, je opisal genetsko diverziteto čmrljev v Sloveniji in jo primerjal z raznolikostjo drugod. Po končanem podiplomskem študiju se je zaposlil na KIS, kjer je delal najprej na področju varstva rastlin in preučeval različne vplive kmetijstva na razvoj čebeljih družin.

Zaposlen je na ČZS, kjer je njegova glavna naloga strokovno vodenje Rejskega programa za kranjsko čebelo, opravlja pa tudi številne druge naloge. Na ČZS je bil vodja projekta Svetovni dan čebel. Sodeluje v različnih čebelarskih združenjih in se udeležuje mednarodnih čebelarskih dogodkov.

 

dr. Lucija Žvokelj

dr.vet.med. (NVI VF UL)

Lucija Žvokelj je kot veterinarka za zdravstveno varstvo čebel zaposlena na NVI za patologijo, divjad, ribe in čebele na VF v Ljubljani. Njeno delo vključuje klinične preglede čebel in terenske preiskave na povzročitelje bolezni ter svetovanje pri zdravljenju in izobraževanje čebelarjev. Sodeluje pri raziskovalnih projektih na področju diagnostike čebeljih bolezni in aplikativnih raziskavah, kot so ugotavljanje učinkovitosti postopkov za zatiranje varoj. Pri delu je najbolj osredotočena na strokoven pristop k izzivom praktičnega čebelarstva in trudu za vzdrževanje močne vezi med čebelarji in službami, ki opravljajo strokovno in pedagoško delo.